Obleka v šoli
V današnjem svetu oblačenje in vedenje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebne in družbene podobe. Namen teh pravil ni omejevanje, temveč pomoč pri učinkoviti vsakodnevni komunikaciji. Sodobna in socializirana oseba se zaveda pomena prilagajanja podobe in vedenja glede na čas, okolje in priložnost.
Današnji trendi kažejo na manj formalno oblačenje, saj se vsi želimo počutiti udobno. Vendar pa je ključno, da se vprašamo, kakšen vtis ustvarjamo s svojim videzom in kako ta vpliva na našo komunikacijo z drugimi.
Primernost oblačenja v šolskem okolju
Čeprav je izražanje individualnosti skozi oblačenje pomembno, obstajajo tehtni razlogi, zakaj je v šolskem okolju priporočljivo ohranjati določeno mero diskretnosti, zlasti za dijakinje.
- Spoštovanje šolskega okolja: šola je namenjena učenju in osebnemu razvoju. Preveč razkrivajoča oblačila lahko odvračajo pozornost od tega ključnega poslanstva.
- Samopodoba in zrelost: najstniška leta so obdobje intenzivnega razvoja samopodobe. Oblačenje, ki preveč poudarja telesnost, lahko pošilja napačna sporočila in ni skladno z vrednotami, kot so samozavest, inteligenca in integriteta. Pomembno je spodbujati zdravo samospoštovanje, ki ni vezano zgolj na fizični videz.
- Neželena pozornost: neprimerna oblačila lahko pritegnejo neželeno pozornost ali negativne komentarje, kar lahko povzroči neprijetne situacije. Mladostniki se še vedno učijo, kako se spopadati z zunanjo percepcijo, zato je primerno, da jih usmerjamo k bolj premišljenemu oblačenju.
Pogovor o oblačilnih praksah v šolah bi moral vključevati naslednja vprašanja:
- trenirke kot vsakodnevno oblačilo,
- spodnje perilo kot oblačilo (npr. nedrček namesto majice),
- kratke hlače in mini krila, ki ne pokrivajo zadnjice,
- oblačila za športna udejstvovanja,
- oblačila z neprimernimi napisi,
- pretirano ličenje,
- predolgi nohti,
- prekomerna uporaba dišav,
- pomanjkljiva osebna higiena (mastni lasje, umazana oblačila, neprijeten vonj).
Resničnost v slovenskih srednjih šolah kaže, da so dijakinje in dijaki pogosto oblečeni v trenirke, nekatere dijakinje pa se odločajo za bolj izzivalno oblačenje. Učitelji se pogosto soočajo s težavami pri opozarjanju na neprimernost takšnega oblačenja, saj se starši odzivajo z neodobravanjem, dijakinje pa so prepričane, da je njihov videz izključno njihova osebna stvar.
Šolske uniforme?
Temo o videzu učencev in dijakov ter želji nekaterih, da bi v Sloveniji uvedli šolske uniforme, je leta 2013 obravnavala delovna skupina, ki jo imenoval takratni minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo. Rezultati ankete, v kateri je sodelovalo 20.731 anketirancev, so pokazali, da je 56 odstotkov anketirancev proti uniformam in le 36 odstotkov za uniforme.
Osebno ne verjamem v tako zahteven projekt, kot je uvedba uniform v šolski sistem. V Sloveniji nimamo tradicije uniform, javni razpisi so izjemno zahtevni, vsak korak bi bil težak, tako izbor oblikovalca kot izbor materiala in proizvajalca.
Zagotovo je uniforma v deželah s tradicijo odlična rešitev in ima veliko prednosti. Omili socialno-ekonomske razlike in pritisk na družinski proračun, poveča ugled šole, spodbuja občutek pripadnosti, pomaga pri uveljavljanju discipline in ne nazadnje odpravi neskončne jutranje odločitve najstnic o izbiri oblačil.
Oblačenje v šolskem okolju naj odraža spoštovanje do sebe in drugih ter spodbuja pozitivne vrednote. V Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju smo se z dijaki pogovarjali o primerni podobij dijakinj in dijakov. Izzivov je veliko, potreben bo sodoben in prijazen pristop za dvig kulture oblačenja v naših šolah.