Naravni trajnostni materiali

(bambus, etična svila, ekološki bombaž, lan, konoplja)

Trajnostni materiali ščitijo ekosisteme, zagotavljajo ljudem dostojno delo, pri izdelavi oblačil ne nastajajo odpadki, imajo majhen okoljski odtis v celotnem življenjskem ciklu.

winterharter Riesenbambus

Bambus

Bambus je v primerjavi z drugimi surovinami za tekstil zelo prijazen do okolja, raste skoraj povsod po svetu in veliko ga je. Raste hitro, uspeva sam, brez gnojil in pesticidov in sodelovanje človeka ni potrebno. Stroški za pridelavo bambusa so zato minimalni, njegov donos na enoto površine pa je velik, kar desetkrat večji od donosa bombaža. Predelujejo ga lahko z minimalno uporabo kemičnih sredstev, po uporabi pa se na vlagi in soncu popolnoma razgradi in spet povrne v naravo povsem brez ostankov in škodljivih primesi.

Bambusova vlakna pridobivajo po podobnem postopku kot regenerirana celulozna vlakna, le da gre za naravno surovino, to je kašo iz zdrobljenega bambusa. Material odlikuje trpežnost, odporen je proti drgnjenju in je zelo trden. Najpogosteje se uporablja kot samostojna surovina, a tudi v mešanicah z bombažem, lanom, svilo in različnimi umetnimi vlakni.

Lastnosti tkanin iz bambusovih vlaken
Materiali iz bambusa so kakovostni, lahki in trpežni in se malo mečkajo, kar pomeni, da jih hitro zlikamo in lepše se nosijo. Zaradi mehkega otipa so še posebej primerni za izdelke, ki so v stiku s kožo.

Bambus v primerjavi z bombažem

  • Izdelki iz bambusa so tanjši, mehkejši, bolj vpojni.
  • V primerjavi z bombažem se tkanine in pletiva iz bambusa pri pranju ne krčijo.
  • Bombaž je cenjen kot zračen in vpojen material, vendar je bambus precej bolj vpojen in bolj prepušča zrak, kar zagotavlja boljše počutje.
  • Bambus je zaradi mehkobe in velike vpojnosti konkurenca bombažnim tekstilnim izdelkom za otroke. Posebna prednost je tudi njegov antibakterijski učinek, ki zmanjšuje potrebo po uporabi kemikalij za uničevanje bakterij.
  • Nega izdelkov iz bambusa je v primerjavi z bombažnimi še preprostejša. Tudi poraba energije je manjša, saj pranje in sušenje potekata pri nižji temperaturi. Likanja je manj, ker se oblačila manj mečkajo, tudi temperatura likanja je nižja.
  • Medtem ko moramo bombaž shranjevati v zračnih, suhih prostorih, da se ne pojavi plesen, pri bambusu te bojazni zaradi antibakterijskega delovanja materiala ni.

Edini tekstilni material, ki po naravi učinkuje antibakterijsko!
Pri gojenju bambusa ne uporabljajo gnojil in pesticidov, saj ga ne napadajo škodljivci in ni okužen s patogenimi bakterijami. Znanstveniki so ugotovili, da zato, ker je v molekulah bambusa vezana posebna naravna snov z antibakterijskim delovanjem (bamboo kun), ki tudi po predelavi ostane v tekstilnih vlaknih. Tako je bambus edini tekstilni material, ki po naravi učinkuje antibakterijsko.

Vir: https://www.zps.si/dom-in-vrt-topmenu-331/oprema-in-tekstil-topmenu-334/4577-tekstilni-izdelki-iz-bambusa-32011

Etična svila

Svilo, ki se uporablja za izdelavo oblačil in tkanin, pridobivajo z gojenjem žuželke sviloprejke (Bombyx mori), ki spada v družino nočnih metuljev. Najpogosteje gojijo udomačene metulje sviloprejk in drevesa bele murve, saj se sviloprejka prehranjuje z njihovimi listi. Tako imenovano »divjo svilo« pa pridobivajo z v naravi živečimi sviloprejkami.

Sviloprejka ima štiri življenjske faze: jajčece, ličinka/gosenica, buba in metulj. Gosenice se iz jajčec izležejo v desetih dneh, prehranjujejo se z listi bele murve, dokler ne dosežejo faze bube. V fazi bube gosenica iz predilnih žlez izloča beljakovino fibroin, ki se na zraku strdi in tako nastane surova svila. Uporablja jo za izdelavo kokona, v katerega se zabubi med preobrazbo v odraslo žival – nočnega metulja.

Kako nastane etična svila?

Poleg standardnega načina pridelave svile obstaja še ena vrsta pridelave, pri kateri pa žuželk ne ubijejo, ampak počakajo, da sviloprejka zaključi končno fazo in kot metulj pride iz kokona. Pri tem načinu, ki se imenuje »Ahimsa«, so niti svile prekinjene, material je manj gladek in svetleč.

Vir: https://zeleni-planet.si/novica/svila-in-etika-87/

Svilarstvo in vzgoja sviloprejk sta bili nekoč v Evropi izjemno razširjeni dejavnosti, ki sta pred sedemdesetimi leti zaradi tržnih sil skoraj popolnoma zamrli. Spremembe na trgu dela v Aziji in predvsem zahteva po bolj trajnostnih tkaninah ter do okolja prijaznejši pridelavi svile pa bi lahko pomenile vrnitev evropske svile. Tudi v Slovenijo.

»K oživljanju te dejavnosti v Evropi so prispevali tudi ekološko in zdravstveno težko obvladljivo intenzivno azijsko svilogojstvo, svilarska tekstilna industrija in tudi vprašanje dostojne vrednosti človeškega dela,« je pojasnila ustanoviteljica zasebnega Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič.

Kot poudarja Berčičeva, na področju svilogojstva postajata čedalje bolj pomembni vprašanji ekologije in vpliva na podnebje, kar bi lahko odprlo nova vrata evropskim svilogojcem, ki se dejavnosti lahko lotevajo s podporo sodobne tehnologije in bistveno bolj intenzivno.

Mogočne murve, kot je ta na Fabianijevem vrtu, spominjajo na bogato svilogojsko zgodovino naših krajev.

Svila je najširše dostopen in vsestransko uporaben ekološki material, ki omogoča boljšo kakovost bivanja – tako s svilenimi tekstilijami, ki v primerjavi z bombažnimi za proizvodnjo porabijo kar 90 odstotkov manj vode, kot tudi z naravno kozmetiko, farmacijo in osnovnimi elementi nove arhitekturne paradigme prenove.

Svilogojstvo in svilarstvo se je na ozemlju današnje Slovenije začelo razvijati že pred več kot pol tisočletja. Čeprav se je bolj ali manj uspešno razširilo v vse regije, je po številnih vzponih in padcih v 60. letih prejšnjega stoletja zamrlo, a po vsej državi še danes rastejo mogočna drevesa, murve, katerih listi se uporabljajo za hranjenje sviloprejk in ki ohranjajo spomin na nekoč pomembno dopolnilno kmetijsko dejavnost.

Ekološki bombaž

Ekološki bombaž (angl. Organic Cotton) raste v zemlji brez dodanih pesticidov, herbicidov in drugih toksinov, semena bombaževca pa niso pridobljena z genskim modificiranjem. Z metodami ekološke pridelave izboljšujejo rodovitnost zemlje in varujejo delavce na gojiščih pred zastrupitvami, hkrati pa ohranjajo kakovost za nas in prihodnje generacije. Načelo ekološkega kmetovanja je namreč sodelovanje z naravo, ne proti njej. Pridelovalci prisegajo na organska gnojila. Bombažna polja so oplojena naravno, pleveli so pobrani ročno z orodjem ali s traktorji.

Certifikacijske organizacije preverjajo, ali ekološki kmetovalci uporabljajo le materiale in metode, dovoljene v ekološki pridelavi. Pridelovalec lahko pridobi ekološko oznako za zemljo le, če je bila brez sintetičnih pesticidov vsaj tri leta zapored.

Organski bombaž je čist, naraven in zato bolj diha s kožo. Gojijo in obdelujejo ga brez strupenih kemikalij – sintetičnih strupov, ki se ob stiku s kožo absorbirajo v krvni obtok.

Kemično obdelana oblačila, plenice in posteljnina blokirajo naravno ravnovesje kože, saj zadržujejo vročino in oddajajo hlape, ki pogosto povzročajo ekceme in dražijo kožo.
Oblačila iz ekološkega bombaža trajajo dlje zaradi naravne sestave. Konvencionalno gojen je namreč oslabljen zaradi kemikalij, uporabljenih v pridelavi in predelavi, ki uničujejo in delajo vlakna bolj krhka, zato se prej trgajo.

 

Neekološki bombaž

Pri neekološki pridelavi bombaža je uporabljenih ogromno sintetičnih gnojil, pesticidov, herbicidov in insekticidov, zaradi česar je zemlja sčasoma popolnoma uničena. Bombaž ne more rasti sam v naravi, zato mu mora pridelovalec priskrbeti vse potrebno, da uspeva, vključno s sintetičnimi gnojili in ogromno količino vode. Dodatna okoliščina je tudi, da več pesticidov kot kmetje uporabljajo, bolj so žuželke odporne, zato jih morajo zatirati še pogosteje. To je cikel, ki se ne konča in izčrpava Zemljo, ki si jo delimo.

Obdelan je s formaldehidom, ki ga je Mednarodni inštitut za raziskave raka opredelil kot rakotvorno sredstvo. Pri uporabi organskega bombaža so alergije bistveno manj verjetne, saj koža bistveno bolj diha.

Vsako leto pri pridelavi neekološkega bombaža po vsem svetu uporabijo za skoraj 2.600.000.000 dolarjev pesticidov, kar predstavlja več kot 10 odstotkov vseh uporabljenih pesticidov na svetu.

Razlike med ekološkim in neekološkim bombažem
Gojenje navadnega bombaža se začne z GSO ali gensko spremenjenimi semeni. Spremenjena so tako, da ustvarjajo odpornost proti žuželkam, toda ko postanejo žuželke močnejše, je potrebnih več pesticidov. Organski bombaž pridelajo iz naravnih semen, brez pesticidov ali drugih škodljivih kemikalij.
Navadni bombaž se vedno znova vzgaja v istih tleh, pri tem se slabša kakovost tal. Ker ti pridelki zahtevajo več vode, je potrebno obsežno namakanje, kar pomeni ogromno porabo vode.
Pri gojenju navadnega bombaža se uporabljajo tudi kemikalije v obliki herbicidov, ki uničujejo plevel. To vpliva na kakovost pridelkov ter izgubo vlage in hranilnih snovi iz tal, kar škoduje tudi kmetom.

Proizvodnja
Predelava navadnega bombaža brez uporabe težkih kovin, barvil s klorom in kemikalij ne obstaja. Tudi po pranju končnih izdelkov ostanki teh kemikalij ostanejo v tkanini in lahko povzročijo resne kožne alergije in ekceme. Pri predelavi organskega bombaža uporabljajo varnejše alternative kemičnim barvilom in belilom: naravna ali vodna barvila in belila.

Lan

Lan je ena najstarejših kulturnih rastlin. Njegovi začetki segajo v pradavnino, zato so lanena vlakna najstarejša naravna vlakna na svetu. Lanena tkanina je bila nekoč dostopna le višjim družbenim slojem. Z razvojem industrije sta jo zaradi zapletenega postopka izdelave zamenjala bombaž in svila.

Danes se lan zaradi izjemnih lastnosti in široke uporabe zopet vrača. Rastlina je dobro odporna proti vremenskim razmeram, škodljivcem in boleznim, zato ne potrebuje posebne obdelave. Je popolnoma biološko razgradljiv. Izmed vseh tekstilnih vlaken je laneno najbolj ekološko sprejemljivo.

Zakaj je lan tako poseben?
    • Dopolnjuje naravno uravnavanje toplote telesa.
    • Predstavlja zdrav način bivanja.
    • Nežen masažni učinek spodbuja prekrvitev in sprošča telo.
    • Ima antialergijske in antibakterijske lastnosti.
    • Je izredno zračen. Odlično odvaja vlago in preprečuje potenje.
    • Je manj dovzeten za umazanijo in neprijeten vonj.
    • Je izredno trpežen.
    • V primerjavi z drugimi tkaninami lanena z vsakim pranjem postaja prijetnejša na dotik.
    • Združuje eleganco in udobje.
    • Atraktiven zmečkan videz daje tudi posebno mehkobo.
    • Preprečuje preležanine.
Konoplja

Konoplja je bila ena prvih rastlin, ki so jo uporabili kot vlakno, oblačila iz konoplje pa segajo daleč zgodovino, vse do 8000 pr. n. št. Podobno kot lan je tudi konoplja kot tkanina vrhunske kakovosti. Ima veliko dobrih lastnosti in zagotovo predstavlja prihodnost oblačenja. Njeno vlakno je upogljivo, kar pomeni, da se prileže k telesu in se manj mečka. Je naravni termoregulator, kar pomeni, da uravnava telesno temperaturo. Greje in hladi telo ter mu dopušča, da samo uravnava telesno temperaturo. Konopljino blago je preprosto za čiščenje, ker se tako kot večina naravnih materialov čisti samo, z zračenjem, pri pranju pa ne potrebuje agresivnih sredstev in visokih temperatur. Konopljino blago je trpežnejše kot bombažno. Na spletu najdemo veliko zapisov, da konopljina tkanina »dobesedno traja večno«. Še eno zanimivo dejstvo o konopljinem tekstilu je, da bolj ko nosite konopljino oblačilo, mehkejše sčasoma postane. Konoplja je tudi preprosta za barvanje in ohranja barvo bolje kot katera koli druga industrijska tkanina. To je le nekaj izmed mnogih razlogov, zakaj je konoplja tako neverjetna tkanina.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja